Delo je temelj solidarnosti: za pravičnejši sistem socialnih pomoči

Socialna država mora pomagati ljudem, ki pomoč resnično potrebujejo. Od delovno sposobnih prejemnikov denarne socialne pomoči pa lahko upravičeno pričakujemo, da se vključijo v javna dela, usposabljanje ali druge programe, ki vodijo do zaposlitve in samostojnosti.

Čas je, da spremenimo sistem socialnih pomoči, okrepimo nadzor nad upravičenostjo in preprečimo zlorabe. Demokrati menimo, da mora biti denarna socialna pomoč varnostna mreža za ljudi v stiski, ne pa trajna alternativa delu za tiste, ki so sposobni delati.

Zato smo podprli pobudo za referendum o obveznem vključevanju delovno sposobnih prejemnikov denarne socialne pomoči v javna dela oziroma druge ustrezne oblike delovne in zaposlitvene aktivacije.

Takšen ukrep je neposredno skladen z našim programom, v katerem smo jasno zapisali: »Delo je temelj solidarnosti.« Slovenija je socialna država, vendar socialna politika ne sme postati izgovor za pasivnost ali zlorabe.

Pomagati tistim, ki ne morejo – zahtevati odgovornost od tistih, ki lahko

Naše stališče je jasno: nikogar, ki zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, skrbi za majhne otroke, nege družinskega člana ali drugih utemeljenih okoliščin objektivno ne more delati, ne smemo pustiti brez pomoči.

Takšnim ljudem mora država zagotoviti dostojno življenje, ustrezne socialne storitve in varnost. Socialna pomoč mora ostati trdna varnostna mreža za najranljivejše.

Drugače pa mora veljati za posameznike, ki so za delo sposobni. Od njih je upravičeno pričakovati, da v zameno za pomoč skupnosti dejavno sodelujejo pri iskanju zaposlitve, usposabljanju, prekvalifikaciji, izobraževanju, javnih delih ali drugih programih, ki povečujejo njihove možnosti za samostojno življenje.

To ni kaznovanje ljudi v socialni stiski. Gre za povezovanje solidarnosti z osebno odgovornostjo. Socialna država je lahko dolgoročno uspešna samo, če pomaga tistim, ki ne morejo, in spodbuja k aktivnosti tiste, ki lahko.

Socialna pomoč ne sme postati trajna alternativa delu

Demokrati smo se v programu zavezali, da bomo ob spoštovanju ustavnega načela zagotavljanja minimalnega preživetja socialno pomoč povezali z vključevanjem v javna dela, kot so pomoč v skupnosti, urejanje okolja in druge družbeno koristne dejavnosti.

Če delovno sposoben prejemnik brez utemeljenega razloga zavrne primerno ponudbo za vključitev v javna dela, program predvideva možnost zmanjšanja denarne socialne pomoči do 50 odstotkov.

Pri tem morajo biti pravila jasna, postopki pregledni, odločanje pa mora upoštevati zdravstveno stanje, starost, družinske obveznosti, znanje, sposobnosti in druge osebne okoliščine upravičenca. Vsak posameznik mora imeti tudi možnost pojasniti razloge, zaradi katerih določenega dela ne more sprejeti.

Naš cilj ni odvzemati pomoči ljudem v stiski. Naš cilj je preprečiti, da bi začasna pomoč postala trajen način življenja za posameznike, ki so sposobni delati.

Javna dela morajo biti pot do redne zaposlitve

Javna dela ne smejo postati vir brezplačne delovne sile ali sama sebi namen. Organizirana morajo biti zakonito, pregledno in ob spoštovanju pravic posameznika. Njihov temeljni namen mora biti:

• ohranjanje delovnih navad in sposobnosti,
• pridobivanje novih znanj in delovnih izkušenj,
• preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti in socialne izključenosti,
• pomoč občinam, javnim zavodom, društvom in humanitarnim organizacijam,
• postopni prehod v redno zaposlitev.

Možnosti za družbeno koristno delo je veliko: pomoč starejšim, urejanje javnih površin, varovanje okolja, vzdrževanje kulturne in naravne dediščine, pomoč društvom ter sodelovanje pri socialnih, humanitarnih in lokalnih projektih.

Javna dela morajo biti most do redne zaposlitve – priložnost, da posameznik ohrani delovne navade, pridobi izkušnje, pokaže svoje sposobnosti in se čim prej vrne na trg dela.

V času pomanjkanja delovne sile si ne moremo privoščiti neaktivnosti

Sprememba sistema je pomembna tudi zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile. Podjetja, javni zavodi in druge organizacije težko najdejo ustrezne zaposlene, pomanjkanje kadrov pa je posebej izrazito v zdravstvu, socialnem varstvu, šolstvu, gradbeništvu, proizvodnji, gostinstvu in nekaterih storitvenih dejavnostih.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje za drugo polovico leta 2026 napoveduje več kot 30.000 zaposlitev, primanjkljaj kadra pa pričakuje pri številnih poklicih. Zavod RS za zaposlovanje

V takšnih razmerah si kot družba ne moremo privoščiti, da delovno sposobni ljudje ostajajo dolgotrajno neaktivni. Država mora najprej aktivirati domače kadrovske rezerve ter ljudem omogočiti pridobivanje znanj in delovnih izkušenj, ki jih potrebujejo delodajalci.

To je skladno tudi z našim programom na področju gospodarstva in dela, ki predvideva sistematične prekvalifikacije ter nacionalni program izobraževanja za deficitarne poklice, zlasti na področjih zdravstva, socialne oskrbe, proizvodnje, energetike in informacijske tehnologije.

Reforma socialnih pomoči zato ni samo socialni ukrep. Je tudi del odgovora na pomanjkanje delovne sile, demografske spremembe in potrebe slovenskega gospodarstva.

Podobna načela poznajo tudi drugod po Evropi

Takšen pristop ni slovenska posebnost. V številnih evropskih državah je pomoč delovno sposobnim osebam povezana z njihovo pripravljenostjo za delo in sodelovanjem v zaposlitvenih programih.

V Avstriji je socialna pomoč za delovno sposobne osebe vezana na pripravljenost uporabiti lastno delovno sposobnost. Zavrnitev primernega dela ali aktivacijskih ukrepov lahko pomeni znižanje, v izjemnih primerih pa tudi ukinitev pomoči.

Avstrijski sistem hkrati določa razumne izjeme za invalide, skrbnike majhnih otrok, negovalce svojcev in druge osebe, od katerih dela zaradi njihovih okoliščin ni mogoče zahtevati. Avstrijsko ministrstvo za socialne zadeve

V Franciji so od januarja 2025 prejemniki minimalnega socialnega dohodka RSA vključeni v sistem France Travail. Skleniti morajo individualni dogovor, ki določa aktivnosti na področju iskanja zaposlitve, usposabljanja ali vključevanja.

Pri pripravi dogovora se upoštevajo izobrazba, kvalifikacije, sposobnosti, družinske razmere in razmere na lokalnem trgu dela. Odklanjanje sodelovanja ali primernih ponudb lahko vodi v sankcije. Francoski državni portal Service Public

Nemčija je julija 2026 začela uvajati strožjo ureditev osnovne socialne varnosti. Delovno sposobni upravičenci morajo dejavno sodelovati pri vključevanju na trg dela, nesodelovanje, zavračanje primernih ukrepov ali neupravičeno odklanjanje dela pa lahko vodi v občutno znižanje prejemkov.

Hkrati morajo pristojne službe posamezniku zagotoviti svetovanje, usposabljanje in pomoč pri vrnitvi v zaposlitev. Nemška zvezna vlada

Primeri iz tujine kažejo, da sodoben socialni sistem ne more temeljiti samo na izplačevanju denarja. Povezovati mora pomoč, osebno odgovornost, usposabljanje in učinkovito vključevanje na trg dela.

Okrepiti moramo nadzor in preprečiti zlorabe

Reforma sistema mora vključevati tudi učinkovitejši nadzor nad dohodki, premoženjem, dejanskim prebivališčem in drugimi okoliščinami, ki vplivajo na upravičenost do socialnih prejemkov.

Državne institucije morajo bolje povezati evidence, hitreje odkrivati neupravičeno prejemanje pomoči ter zagotoviti redno preverjanje okoliščin pri dolgotrajnih prejemnikih.

Uveljaviti je treba načelo odgovornega upravičenca. Kdor prejema pomoč skupnosti, mora spoštovati pravila, navajati resnične podatke, prijaviti spremembe svojega materialnega položaja in sodelovati v dogovorjenih aktivnostih.

Vsak neupravičeno izplačan evro zmanjšuje sredstva, ki so na voljo ljudem, ki pomoč resnično potrebujejo. Zlorabe hkrati zmanjšujejo zaupanje državljanov v socialno državo in ustvarjajo občutek nepravičnosti pri vseh, ki vsak dan delajo ter plačujejo davke in prispevke.

Boljši nadzor zato ne pomeni rušenja socialne države. Nasprotno – pomeni njeno zaščito. Samo pregleden, odgovoren in pravičen sistem lahko dolgoročno ohrani zaupanje ljudi in zagotovi dovolj sredstev za najranljivejše.

Delo bo pod to vlado znova postalo vrednota

Demokrati zagovarjamo socialno-tržno gospodarstvo in socialno državo, ki je solidarna, vendar tudi pravična. Državo, ki človeku v stiski pomaga, od delovno sposobnega posameznika pa pričakuje dejavno vključevanje v delo, usposabljanje ali druge programe, ki vodijo do zaposlitve in samostojnosti.

Naša vizija je varna, stabilna in urejena Slovenija, ki temelji na uspešnem gospodarstvu, kjer je delo vrednota in posamezniku omogoča doseganje življenjskih ciljev.

Kot del vlade smo prevzeli odgovornost, da svoj program tudi uresničimo. To so ukrepi, ki smo jih napovedali pred volitvami in za katere smo dobili zaupanje volivk in volivcev.

Delo se mora vedno izplačati bolj kot dolgotrajna neaktivnost. Socialna pomoč pa mora ostati varnostna mreža za ljudi v resnični stiski in pomoč na poti nazaj v samostojno življenje.

Pod to vlado bo delo znova postalo vrednota. Zato smo podprli pobudo za referendum, da o tej pomembni spremembi odločijo tudi državljanke in državljani.